Pod Svobodnim Soncem

Svobodno sonce meče na ujeto Zemljo, sence. Z žarom toplim obsijani, Zemljani, stojimo nemi v vrsti za novice, z juga, severa, vzhoda, slišijo se kriki - v imenu pravice. Svaruna glas razuma se ne čuje več raz grape, tišina vlada z grenko prispodobo misli, ko Iztokov pogum nam z vetrom dal je v jadra - sape. Otroci smo le, nikar ne pozabite. V imenu bolezni Bizantinske, ki je novi cvet te Zemlje, ne daje se človeku danes, ampak jemlje. Zaslepljeni, pretentani, globoko zlatu smo predani. Od svobode sam še krajc je - pa bodmo spet pogani! Svarog spet naj Prvi bo med nami, Perun naj Zemljo nam opere, da začuti spet Slovan svoj bit, ko nova konstitucija se bere. Da spet za mizo vsede zemeljska se družba in gosti se s polnim loncem. Ko vlije nam spet glasba vere, Pod svobodnim soncem. --- Transformacija je prpelava do Endemita. Razmere so glih taprave, rodna zemlja, gorska voda, alpski luft in ni lepše priložnosti, ko pa da za silvestrsko noč pošljemo novo bitje v Vesolje. Zlitje tradicij predhodnih let je postajvo temelj na katerem se bojo gradile prihodnje galaksije našega poganskega korpusa. Endemit začenja v Ljubljani, na znanem placu, kjer smo v krogu družine zacementirali ministrstva, ki še zdaj sprejemajo načrte interventnih transformativnih lekcij. Pod svobodnim soncem se bomo tokrat ozrli nazaj in naprej, da vidimo če nam lahk krasni nori svet še kaj ponudi. V novoletnih zglancanih uniformah nas bojo bogovi slovanske lokalne udarne muzike učili avantgardnih oblik plemenskega plesa.